Za dvoživke, kot pove ime, je značilen življenjski krog, ki vključuje vodne in kopenske oblike. Zaradi ličink, ki jim pravimo paglavci in se razvijajo v vodi, so odvisne od mokrišč – življenjskih okolij s stoječo sladko vodo, kjer najdejo tudi veliko žuželk in drugih nevretenčarjev, s katerimi se prehranjujejo odrasli.
Oglašanje
Dvoživke so ene najstarodavnejših skupin »pevcev« na kopnem in še zdaj so žabji zborčki ponekod najglasnejši vir zvoka ponoči. Pri tem regljanje, ki ga slišimo in poznamo ljudje, skoraj izključno izvajajo samci brezrepih dvoživk – žab, krastač, urhov in sorodnikov. Samice in ostale dvoživke proizvajajo le šibkejše in redkejše zvoke.
Samci brezrepih dvoživk se oglašajo tako, da iztiskajo zrak iz pljuč preko glasilk v zvočne mehurje, posebne kožne vreče ob grlu, ki se napihnejo in ojačajo zvok. Ta je pri nekaterih vrstah zelo glasen in se prenaša na razdaljo tudi po več kot 100 m. Za oglašanje zato žival porabi znatno količino energije!
Oglašanje (»petje«) samcev ima vlogo privabljanja samic za parjenje. Samci določene vrste se zbirajo v večjem številu na primernem mestu za razmnoževanje – mokrišču s stoječo vodo, kjer se lahko razvija mrest – in družno pojejo v zborih. S tem privabljajo samice, ki pridejo v bližino in izberejo partnerja po kakovosti oglašanja ter se sparijo z njim. Samci poleg tega z zvokom tudi označujejo, da je pevsko mesto zasedeno ter odganjajo konkurente iz neposredne bližine.
Oglašanje različnih vrst se razlikuje po tonu in časovnemu vzorcu. Sluh samic je posebej občutljiv na ton oglašanja samcev iste vrste, na ta način se prepoznajo in preprečijo brezplodno parjenje med vrstami.
Dvoživke Slovenije
Nekaj zunanjih virov podatkov o dvoživkah Slovenije: Prirodoslovni muzej Slovenije, Center za kartografije favne in flore, določevalni ključ projekta LIFE Amphicon, slovenska Wikipedija.
Nižinski urh (Bombina bombina)
Hribski urh (Bombina variegata)
Navadna česnovka (Pelobates fuscus)
Navadna krastača (Bufo bufo)
Zelena krastača (Bufotes viridis)
Zelena rega (Hyla arborea)
Rosnica (Rana dalmatina)
Plavček (Rana arvalis)
Sekulja (Rana temporaria)
Laška žaba (Rana latastei)
/
You must be logged in to post a comment.