{"id":817,"date":"2026-01-05T14:57:38","date_gmt":"2026-01-05T13:57:38","guid":{"rendered":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/?page_id=817"},"modified":"2026-05-05T14:33:26","modified_gmt":"2026-05-05T13:33:26","slug":"dvozivke-in-njihovo-oglasanje","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/dvozivke-in-njihovo-oglasanje\/","title":{"rendered":"Dvo\u017eivke in njihovo ogla\u0161anje"},"content":{"rendered":"\n

Za dvo\u017eivke, kot pove ime, je zna\u010dilen \u017eivljenjski krog, ki vklju\u010duje vodne in kopenske oblike. Zaradi li\u010dink, ki jim pravimo paglavci in se razvijajo v vodi, so odvisne od mokri\u0161\u010d \u2013 \u017eivljenjskih okolij s stoje\u010do sladko vodo, kjer najdejo tudi veliko \u017eu\u017eelk in drugih nevreten\u010darjev, s katerimi se prehranjujejo odrasli.<\/p>\n\n\n\n

Ogla\u0161anje<\/h2>\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Dvo\u017eivke so ene najstarodavnej\u0161ih skupin \u00bbpevcev\u00ab na kopnem in \u0161e zdaj so \u017eabji zbor\u010dki ponekod najglasnej\u0161i vir zvoka pono\u010di. Pri tem regljanje, ki ga sli\u0161imo in poznamo ljudje, skoraj izklju\u010dno izvajajo samci brezrepih dvo\u017eivk \u2013 \u017eab, krasta\u010d, urhov in sorodnikov. Samice in ostale dvo\u017eivke proizvajajo le \u0161ibkej\u0161e in redkej\u0161e zvoke.<\/p>\n\n\n\n

Samci brezrepih dvo\u017eivk se ogla\u0161ajo tako, da iztiskajo zrak iz plju\u010d preko glasilk v zvo\u010dne mehurje, posebne ko\u017ene vre\u010de ob grlu, ki se napihnejo in oja\u010dajo zvok. Ta je pri nekaterih vrstah zelo glasen in se prena\u0161a na razdaljo tudi po ve\u010d kot 100 m. Za ogla\u0161anje zato \u017eival porabi znatno koli\u010dino energije!<\/p>\n\n\n\n

Ogla\u0161anje (\u00bbpetje\u00ab) samcev ima vlogo privabljanja samic za parjenje. Samci dolo\u010dene vrste se zbirajo v ve\u010djem \u0161tevilu na primernem mestu za razmno\u017eevanje \u2013 mokri\u0161\u010du s stoje\u010do vodo, kjer se lahko razvija mrest \u2013 in dru\u017eno pojejo v zborih. S tem privabljajo samice, ki pridejo v bli\u017eino in  izberejo partnerja po kakovosti ogla\u0161anja ter se sparijo z njim. Samci poleg tega z zvokom tudi ozna\u010dujejo, da je pevsko mesto zasedeno ter odganjajo konkurente iz neposredne bli\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

Ogla\u0161anje razli\u010dnih vrst se razlikuje po tonu in \u010dasovnemu vzorcu. Sluh samic je posebej ob\u010dutljiv na ton ogla\u0161anja samcev iste vrste, na ta na\u010din se prepoznajo in prepre\u010dijo brezplodno parjenje med vrstami.<\/p>\n\n\n\n

Dvo\u017eivke Slovenije<\/h2>\n\n\n\n

Nekaj zunanjih virov podatkov o dvo\u017eivkah Slovenije: Prirodoslovni muzej Slovenije<\/a>, Center za kartografije favne in flore<\/a>, dolo\u010devalni klju\u010d<\/a> projekta LIFE Amphicon, slovenska Wikipedija<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Spodaj je nekaj zgledov ogla\u0161anj slovenskih vrst brezrepih dvo\u017eivk iz zbirke Xeno-Canto<\/a>, ob njih pa ustrezni vzorci v spektrogramih<\/em> – prikazih zvoka v programu, ki ga boste zainteresirani udele\u017eenci uporabljali za pregledovanje posnetkov<\/a>. Ko najdete zanimiv zvok v svojih posnetkih, ga primerjajte s poslu\u0161anjem in opazovanjem spektrograma za potrditev.<\/p>\n\n\n\n

Ni\u017einski urh (Bombina bombina<\/em>)<\/h3>\n\n\n\n