{"id":820,"date":"2026-01-05T15:01:49","date_gmt":"2026-01-05T14:01:49","guid":{"rendered":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/?page_id=820"},"modified":"2026-01-16T09:32:18","modified_gmt":"2026-01-16T08:32:18","slug":"pasivni-akusticni-monitoring","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/pasivni-akusticni-monitoring\/","title":{"rendered":"Pasivni akusti\u010dni monitoring"},"content":{"rendered":"
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pasivni akusti\u010dni monitoring (iz angle\u0161kega izraza Passive Acoustic Monitoring<\/em>, s kratico PAM) je razmeroma nov pristop v ekolo\u0161kih raziskavah, ki v zadnjih letih do\u017eivlja razmah po svetu. Temelji na tem, da se razli\u010dne vrste \u017eivali razlikujejo po ogla\u0161anju \u2013 z drugimi besedami, ogla\u0161anje je vrstno specifi\u010dno. Tako je mo\u017eno s snemanjem zvoka in naknadno prepoznavo iz posnetkov zanesljivo potrditi prisotnost \u00bbpevca\u00ab v dosegu snemalne naprave. Za pasivni monitoring je zna\u010dilno, da uporabljamo avtonomne snemalnike, ki jih pustimo v okolju dlje \u010dasa (nekaj dni pa vse tja do ve\u010d mesecev, odvisno od izvedbe), nato pa jih poberemo in z njih preto\u010dimo zvo\u010dne posnetke, na katerih i\u0161\u010demo pri\u010dakovano ogla\u0161anje. Poleg spremljanja aktivnosti posameznih vrst lahko preu\u010dujemo tudi t.i. zvo\u010dno krajino kot celoto in iz nje sklepamo o stanju okolja.<\/p>\n\n\n\n

Klju\u010dna za uspeh pristopa je premi\u0161ljena izbira lokacije in \u010dasa snemanja, kjer oziroma kadar pri\u010dakujemo zvo\u010dno aktivnost ciljnih vrst \u017eivali. V primeru brezrepih dvo\u017eivk je to na primer obdobje parjenja zgodaj spomladi, v neposredni bli\u017eini mokri\u0161\u010d. Lahko se ravnamo po izku\u0161njah iz preteklih let, kje in kdaj smo sli\u0161ali ogla\u0161anje, ki nas zanima. \u010ce ga s snemanjem ne potrdimo, je to morda znak spremembe okolja, ki ga je vredno podrobneje raziskati!<\/p>\n\n\n\n

Prednosti<\/h2>\n\n\n\n

Prednost pristopa je mo\u017enost dolgoro\u010dnega spremljanja okolja z razmeroma malo truda. Snemalniki lahko delujejo dalj\u0161e \u010dasovno obdobje, dan in no\u010d. Zaradi prikritosti v\u010dasih zaznajo tudi pla\u0161ne vrste, ki jih \u010dlovek ob popisovanju v \u017eivo ne bi zaznal, saj se bi umaknile ali potuhnile. Snemanje je neinvazivno in ne zahteva vznemirjanja, ujetja ali celo usmrtitve \u017eivali kot nekateri drugi pristopi raziskovanja biodiverzitete.<\/p>\n\n\n\n

Zvo\u010dni posnetki predstavljajo bogato in trajno zbirko podatkov, ki jo ob premi\u0161ljenem upravljanju lahko vedno znova pregledujemo tudi za morebitne nove vrste, ki nas za\u010dnejo zanimati, ali z njo odgovarjamo na vpra\u0161anja o dolgoro\u010dnej\u0161em dogajanju v okolju.<\/p>\n\n\n\n

Slabosti<\/h2>\n\n\n\n

Glavna slabost pristopa je, da je z njim mo\u017eno zaznati le \u017eivali, ki se prepoznavno in glasno ogla\u0161ajo. Na primeru dvo\u017eivk, za predstavnike skupin, kot so pupki in mo\u010deradi, ni uporaben in jih moramo iskati na druge na\u010dine. Projekt CITI-MON bo zato osredoto\u010den na brezrepe dvo\u017eivke, ki so znane po svojih pevskih sposobnostih. Doseg zaznave je omejen z ob\u010dutljivostjo snemalnika in glasnosti ciljne vrste, v primeru ogla\u0161anja \u017eab okvirno nekaj deset metrov. V obse\u017enej\u0161ih popisih to omejitev zaobidemo s hkratnim name\u0161\u010danjem ve\u010d snemalnikov, klju\u010dna pa je premi\u0161ljena izbira kraja postavitve.<\/p>\n\n\n\n

Analiza posnetkov je lahko poleg tega zelo zamudna, toda v sodobnem \u010dasu veliko dela opravijo samodejni algoritmi, ki iz posnetkov izlu\u0161\u010dijo zna\u010dilne vzorce. Nenazadnje lahko predstavlja pomemben izziv tudi koli\u010dina podatkov, ki ob intenzivnej\u0161em snemanju kmalu prese\u017ee zmogljivost tipi\u010dnega osebnega ra\u010dunalnika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pasivni akusti\u010dni monitoring (iz angle\u0161kega izraza Passive Acoustic Monitoring, s kratico PAM) je razmeroma nov pristop v ekolo\u0161kih raziskavah, ki v zadnjih letih do\u017eivlja razmah po svetu. Temelji na tem, da se razli\u010dne vrste \u017eivali razlikujejo po ogla\u0161anju \u2013 z drugimi besedami, ogla\u0161anje je vrstno specifi\u010dno. Tako je mo\u017eno s snemanjem zvoka in naknadno prepoznavo […]<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"jetpack_post_was_ever_published":false,"footnotes":""},"class_list":["post-820","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/Ph8N9X-de","_links":{"self":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/820","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/users\/23"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=820"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/820\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":860,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/820\/revisions\/860"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/citimon\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=820"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}