{"id":14,"date":"2016-04-05T21:59:11","date_gmt":"2016-04-05T21:59:11","guid":{"rendered":"http:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/?page_id=14"},"modified":"2022-10-13T07:43:16","modified_gmt":"2022-10-13T06:43:16","slug":"povzetek","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/povzetek\/","title":{"rendered":"Povzetek projekta"},"content":{"rendered":"<p><strong>Fitoplazma Grapevine flavescence doree<\/strong> (FD) iz skupine 16SrV, ki povzro\u010da <strong>zlato trsno rumenico<\/strong>, je v EU uvr\u0161\u010dena med karantenske \u0161kodljive organizme. V Sloveniji je prisotna od leta 2005 in je sedaj navzo\u010da v vseh vinorodnih de\u017eelah. V zadnjih treh letih je pri\u0161lo do ve\u010djih izbruhov na obmo\u010dju Ljutomersko ormo\u0161kih goric, zaradi \u010desar je ogro\u017eeno vinogradni\u0161tvo na tem obmo\u010dju. Fitoplazme iz <strong>skupine 16SrV<\/strong>, ki so podobne ali enake fitoplazmi, ki povzro\u010da zlato trsno rumenico, so bile ugotovljene tudi v drugih gostiteljskih rastlinah, kot so navadni srobot (<em>Clematis vitalba<\/em>), \u010drna jel\u0161a (<em>Alnus glutinosa<\/em>) in veliki pajesen (<em>Ailanthus altissima<\/em>), nedavno pa tudi <strong>v leskah<\/strong> (<em>Corylus avellana<\/em>). Oku\u017ebe s fitoplazmami iz skupine 16SrV so bile v Sloveniji potrjene v propadajo\u010dih gojenih leskah<strong>, ni pa poznano ali so te fitoplazme v Sloveniji navzo\u010de tudi v samoniklih leskah in ali leske<\/strong> (samonikle in gojene) <strong>predstavljajo vir za oku\u017ebe trt<\/strong>. Poznavanje mo\u017enih rezervoarjev fitoplazme FD v okolici vinogradov je nujno za pravilno na\u010drtovanje omejevanja \u0161irjenja te bolezni v prihodnje.<\/p>\n<p>Za pravilno na\u010drtovanje omejevanja \u0161irjenja zlate trsne rumenice v vinogradih je <strong>nujno tudi poznavanje mo\u017enih prena\u0161alcev fitoplazme FD<\/strong>. Ni pomembno le poznavanje prena\u0161alca fitoplazme FD med trtami, pa\u010d pa tudi poznavanje \u017eu\u017eel\u010djih prena\u0161alcev, ki lahko fitoplazmo zanesejo iz alternativnih gostiteljev na trto. Med najbolj skrb vzbujajo\u010dimi je <strong>vzhodnja\u0161ki \u0161kr\u017eatek<\/strong> (<em>Orientus ishidae<\/em>). V njem je bila potrjena prisotnost fitoplazem 16SrV skupine, vklju\u010dno z izolati za katere vemo, da jih med trtami lahko razna\u0161a ameri\u0161ki \u0161kr\u017eatek<strong>. Ni pa \u0161e dokazano, da bi vzhodnja\u0161ki \u0161kr\u017eatek lahko prenesel fitoplazmo FD iz leske na trto in niti ne, da jo razna\u0161a med leskami<\/strong>. V kolikor se to potrdi, bo potrebno vpeljati v prakso na\u010din, ki bo omogo\u010dal obvladovanje populacij teh \u0161kr\u017eatkov (na primer z insekticidi), za kar pa je potrebno <strong>poznavanje njegove bionomije<\/strong>, ki pa \u0161e ni dobro raziskana kot tudi najti u\u010dinkovita sredstva, ki se bodo smela uporabljati na leskah.<\/p>\n<p>Glavni ukrep, ki se trenutno uporablja za zatiranje \u0161irjenja zlate trsne rumenice v vinogradih, je uporaba insekticidov za zatiranje znanega u\u010dinkovitega prena\u0161alca fitoplazme FD med trtami (ameri\u0161kega \u0161kr\u017eatka) ter izkoreninjenje in uni\u010devanje obolelih trt. Populacija ameri\u0161kega \u0161kr\u017eatka se v zadnjih letih pove\u010duje tudi zaradi pomanjkanja u\u010dinkovitih insekticidov. Zato je vse bolj pomembno <strong>natan\u010dnej\u0161e napovedovanje roka za zatiranje z insekticidi in zgodnje odkrivanje oku\u017eb<\/strong>. Ena izmed mo\u017enih re\u0161itev zgodnej\u0161ega odkrivanja oku\u017eb bi bila lahko na osnovi <strong>ugotavljanja prisotnosti fitoplazme v preimaginalnih stadijih ameri\u0161kega \u0161kr\u017eatka<\/strong> (v razvojnih stopnjah nimfe L3-L5, ki \u017ee lahko prena\u0161ajo fitoplazmo FD), kar pa \u0161e ne vemo, \u010de je tehni\u010dno izvedljivo.<\/p>\n<p>Bolne rastline na razmejenih obmo\u010djih se i\u0161\u010dejo z obse\u017enimi terenskimi pregledi. U\u010dinkovitost terenskega nadzora je omejena zaradi ve\u010d dejavnikov, kot so obse\u017ena preiskovalna obmo\u010dja, omejeni \u010dlove\u0161ki viri ter \u010dasovne in fiskalne omejitve. Odvisno od povr\u0161ine vinograda, je v vinogradu prisotnih nekaj sto do nekaj tiso\u010d rastlin, ki morajo biti v rastni sezoni ve\u010dkrat pregledane, kar je dolgotrajno in naporno delo. To bomo posku\u0161ali re\u0161iti s <strong>hiperspektralnim slikanjem<\/strong>, ki omogo\u010da dolo\u010danje zdravstvenega stanja rastlin pred razvojem vidnih znakov. Ti sistemi uporabljajo vidni in bli\u017enji infrarde\u010di (400 &#8211; 1000 nm) ter kratkovalovni infrarde\u010di (1000 &#8211; 2500 nm) svetlobni spekter, s \u010dimer lahko <strong>zaznamo spremembe v strukturi in kemiji rastlinskih listov<\/strong>, \u0161e preden te spremembe vplivajo na fenologijo rastlin. S kombiniranjem hiperspektralnih podatkov z visoko lo\u010dljivostjo s prostorsko natan\u010dnimi podatki GNSS sprejemnika <strong>lahko razvijemo modele, ki omogo\u010dajo natan\u010dno dolo\u010danje zdravstvenega stanja rastlin na ve\u010djih povr\u0161inah<\/strong>. To omogo\u010da pravo\u010dasno, ustrezno in prostorsko natan\u010dno izvajanje ukrepov za obvladovanje bolezni in lahko prepre\u010di nadaljnje \u0161irjenje bolezni v vinogradu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Fitoplazma Grapevine flavescence doree (FD) iz skupine 16SrV, ki povzro\u010da zlato trsno rumenico, je v EU uvr\u0161\u010dena med karantenske \u0161kodljive organizme. V Sloveniji je prisotna od leta 2005 in je sedaj navzo\u010da v vseh vinorodnih de\u017eelah. V zadnjih treh letih je pri\u0161lo do ve\u010djih izbruhov na obmo\u010dju Ljutomersko ormo\u0161kih goric, zaradi \u010desar je ogro\u017eeno vinogradni\u0161tvo [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":2,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullwidth.php","meta":{"jetpack_post_was_ever_published":false,"footnotes":""},"class_list":["post-14","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P7OqMV-e","jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/14","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=14"}],"version-history":[{"count":24,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/14\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":416,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/14\/revisions\/416"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/fdgameplan\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=14"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}