Vse večja antropogena spremenjenost celinskih voda prinaša raznolike izzive. Skupni imenovalec vseh težav povezanih z vodo je uničenje odpornosti na spremembe vodnih ekosistemov z zmanjševanjem biotske raznovrstnosti. Navkljub velikim ambicijam in strategijam za izboljšanje ekološkega stanja voda (npr. Evropska vodna direktiva 2000) in ohranjanje ter zaščito biotske pestrosti (npr. EEA 2020, Natura 2000, Strategija biotske pestrosti 2030) se nekatere težave povezane z vodo še vedno poslabšujejo. Ena izmed perečih težav, ki povzroča upad biotske raznovrstnosti, so s hranili onesnažena (evtrofna) jezera in zadrževalniki. Glede na zbrane podatke Evropske vodne direktive je takih jezer in zadrževalnikov v osrednji Evropi kar tri četrtine, v Sloveniji pa kar 83 %. S stališča ekosistemskih storitev je evtrofna voda neprimerna za zagotavljanje dobrega ekološkega stanja vode, rekreacijskih in estetskih vrednost, predvsem pa taka voda ne zagotavlja podporne ekosistemske funkcije. Zaradi motenj v kroženju vode in hranil ter zmanjšane biotske pestrosti je tako vodno telo namreč manj odporno na prilagajanje podnebnim in drugim spremembam v okolju. Zelo pogosto imajo take vode težave s prekomernimi namnožitvami cianobakterij, ki lahko zaradi svoje potencialne toksičnosti predstavljajo zdravstveno grožnjo. Za ljudi in živali je najbolj zaskrbljujoča dolgoročna izpostavljenost, saj lahko vodi v genotoksične poškodbe celic (nekateri cianotoksini so povezani z nastankom tumorjev) in nevrodegenerativne bolezni.

Projekt ponuja obetavno perspektivo, ki je nujno potrebna za zaščito, ohranitev in obnovo evtrofnih vodnih ekosistemov in njihovih funkcij. Glavni cilj projekta je uporaba zelenih pristopov za izboljšanje težav evtrofnih voda in kvantitativno ovrednotenje njihovega vpliva na biotsko pestrost in druge ekosistemske storitve. Osredotočili se bomo na biotsko pestrost primarnih producentov, ki so neposredno povezani s hranili v vodi in predstavljajo hrano za vse vodne živali. Poleg tega bomo podatke o biotski pestrosti povezali z oceno ekosistemskih storitev, s pomočjo katerih bomo ovrednotili izboljšanje stanja vodnega telesa zaradi vpeljave določene zelene rešitve. V prvem delu projekta bomo vpeljali tri različne zelene rešitve:

(i) upravljanje hranil – plavajoči otoki makrofitov za zmanjšanje koncentracij hranil – LIMNOS,

(ii) upravljanje tveganja toksičnih cianobakterij z zaznavanjem njihove DNA za sistem zgodnjega opozarjanja – NIB in

(iii) upravljanje ekološkega stanja na osnovi primarnih producentov z analizami satelitskih posnetkov v primerjavi z rezultati tradicionalnega in molekularnega monitoringa – ARSO, NIB.

V drugem delu projekta bomo kazalnike zelenih rešitev povezali z oceno izboljšanih ekosistemskih storitev (ocena stroškov in koristi).

Končni rezultati bodo poleg znanstvenih objav vključevali različna orodja, kot so digitalna platforma, več-parametrično drevo odločanja, kalkulator biotske raznovrstnosti in model za napovedovanje podnebnih sprememb za evtrofne vode. Vključili bomo tudi analizo satelitskih slik za ocenjevanje stanja primarnih proizvajalcev, kar je ključna inovativnost projekta. Izračunali bomo korelacije med klorofilom določenim v naravi in signalom klorofila s satelitskih slik ter ocenili potencial digitalnih metod za namene monitoringa evtrofnih jezer in zadrževalnikov. Glavni namen projekta je z znanstvenimi podatki, analizami in orodji prispevati k izboljšanju upravljanja z vodami v smeri večje odpornosti jezer in zadrževalnikov. Sinergistično multi-disciplinarno sodelovanje partnerjev bo zapolnilo vrzel med akademskimi krogi, podjetji in vladnimi organi, izboljšalo usklajenost med teoretičnim znanjem o delovanju evtrofnih ekosistemov in zagotavljanjem konkretnih smernic za njihovo ohranjanje ter upravljanje.