{"id":30,"date":"2016-04-05T22:13:00","date_gmt":"2016-04-05T22:13:00","guid":{"rendered":"http:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/?page_id=30"},"modified":"2022-10-17T06:39:28","modified_gmt":"2022-10-17T05:39:28","slug":"results","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/results\/","title":{"rendered":"Rezultati"},"content":{"rendered":"<p>Spletno stran z rezultati prenavljamo, zato popis rezultatov ni popoln.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Rezultate projekta smo zbrali v kon\u010dnem eleboratu, ki si ga lahko v obliki pdf prenesete <a href=\"http:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-content\/uploads\/sites\/12\/2022\/10\/Elaborat-priloga-ZP-CRP-HRA-2016_V4-1603_23611_DreoTanja_UnCompressed.pdf\" target=\"_blank\" rel=\"\">na povezavi<\/a>.<\/p>\n<hr \/>\n<p>Izbrani rezultati projekta po delovnih sklopih:<\/p>\n<p><span style=\"color: #339966\"><strong>(i) izbolj\u0161ati pristope laboratorijskega dolo\u010danja bakterije <em>Xylella fastidiosa<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Validacijske podatke laboratorijskih testov smo v letu 2018 delili v odprtokodni znanosti<\/em><\/span><\/p>\n<p>Z validacijo testov preverjamo in dokazujemo zanesljivost in ustreznost laboratorijskih testov za uporabljen namen. Analize izvedene v okviru projekta XylVec so prispevale k validaciji visokotehnolo\u0161kih testov PCR v realnem \u010dasu. Rezultate smo deleli v bazi validacijskih podatkov evropske regionalne organizacije za varstvo rastlin, EPPO.<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja. qPCR for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> based on Francis <em>et al<\/em>., 2006, EJPP 115, 203-213 : review of existing validation data, modification of test and in silico analysis. [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=173PM213Z44273F919E86FA0D2B89A07C127B8705. [COBISS.SI-ID 4850767]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> based on Harper <em>et al<\/em>., 2010, erratum 2013 : analytical sensitivity &#8211; standard curves. [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=174PM218ZFA3372981BCAD2FE4F774E773BA070A8. [COBISS.SI-ID 4851791]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> based on Harper <em>et al<\/em>., 2010, erratum 2013 : diagnostic specificity and sensitivity determined in spiked samples (PKIe). [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=174PM219ZB3FAFDED84482F1DBCDF02B140E0A2A1. [COBISS.SI-ID 4852047]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja. qPCR for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> based on Harper <em>et al<\/em>., 2010, erratum 2013 : literature review and modification of test. [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=174PM217Z4A3B6D8AA5A027519BABAA0520B894BA. [COBISS.SI-ID 4851535]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> based on Schaad <em>et al<\/em>. (2002), Francis et al. (2006), Harper et al., 2010, erratum 2013 : analytical specificity. [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=172PM212Z900EA4ECD9CFBCEA75B941FC79A40BD7. [COBISS.SI-ID 4850511]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> based on Schaad <em>et al<\/em>., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : analytical sensitivity &#8211; standard curves. [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=172PM211ZCE3942EED3F42728F1509C41FF7B267E. [COBISS.SI-ID 4850255]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of\u00a0 Xylella fastidiosa based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : diagnostic specificity and sensitivity determined in spiked samples (PKIe). [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=172PM210ZD0DC5A3401DD61A0E98E98230266E8F8. [COBISS.SI-ID 4849999]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja. qPCR for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : review of existing validation data, modification of test and in silico analysis. [S. l.: s. n.], 2018. http:\/\/dc.eppo.int\/dwvalidationfile.php5?file=172PM209ZF9DF06C5424BC6DDE184FDF2AC23FE9F. [COBISS.SI-ID 4849743]<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Uporabo kontrol za zanesljive teste dolo\u010danja Xylella fastidiosa smo predstavili na mednarodni konferenci EFSA, 13.-15. november 2017<\/em><\/span><\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja, PIRC, Manca, RAVNIKAR, Maja. Internal controls and digital PCR supporting reliable detection of <em>X. fastidiosa<\/em>. V: Finding answers to a global problem : book of abstracts, European Conference on <em>Xylella<\/em>, Palma de Mallorca, 13-15 November 2017. [S. l.: s. n. 2017], str. 60-61. <a href=\"https:\/\/efsa.eventscase.com\/EN\/xylella_conference_2017\/Programme\" target=\"_blank\">https:\/\/efsa.eventscase.com\/EN\/xylella_conference_2017\/Programme<\/a>. [COBISS.SI-ID 4546895]<\/p>\n<p><span style=\"color: #339966\"><strong>(ii) ugotoviti kateri znani in potencialni prena\u0161alci bakterije <em>Xylella fastidiosa<\/em> se pojavljajo pri nas<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Na petem Slovenskem entomolo\u0161kem simpoziju z mednarodno udele\u017ebo (Maribor, 21.-22. september, 2018) smo predstavili ugotovitve o bionomiji navadne slinarice, prena\u0161alca bakterijskega o\u017eiga oljk v Evropi<\/em><\/span><\/p>\n<p>Bionomija \u017eu\u017eel\u010djih prena\u0161alcev bolezni je posebej pomembna, ker nam njeno poznavanje omogo\u010da izbiro ustreznih ukrepov obvladovanja bolezni in ustreznega \u010dasa zanje. Navadna slinarica je v Evropi in tudi Sloveniji splo\u0161no raz\u0161irjena in najve\u010dkrat ne\u0161kodljiva \u017eu\u017eelka. Zimo pre\u017eivo kot jaj\u010dece iz katerega se spomladi izle\u017eejo li\u010dinke, ki se hranijo na razli\u010dnih zelnatih rastlinah in se ob tem obdajo s pljunki, ki so na na\u0161ih travnikih najbolj pogosti aprila in maja &#8211; ti jim slu\u017eijo za ohranjenje vlage in za\u0161\u010dito. Po ve\u010dkratni levitvi so odrasle slinarice tiste, ki se lahko oku\u017eijo z bakterijo <em>Xylella fastidiosa<\/em>; enkrat oku\u017eene, so ku\u017ene celo \u017eivljenje in bakterijo lahko ob hranjenju \u0161irijo na zdrave rastline. Ob padanju temperatur v jeseni se \u0161tevilo navadnih slinaric zni\u017ea, posamezne osebke pa smo zasledili vse do novembra in do nadmorske vi\u0161ine 800 metrov.<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">SELJAK, Gabrijel, \u017dE\u017dLINA, Ivan, ROT, Mojca, JAN\u010cAR, Matja\u017e, DEVETAK, Marko, DREO, Tanja. Bionomija navadne slinarice &#8211; <em>Philaenus spumarius<\/em> (Linnaeus, 1758) (Hemiptera, Cicadomorpha, Aphrophoridae) in gostiteljske preference njenih mladostnih stadijev = Bionomics of the meadow spittlebug &#8211; <em>Philaenus spumarius<\/em> (Linnaeus, 1758) (Hemiptera, Cicadomorpha, Aphrophoridae) and host preferences of its immatures. V: PODLESNIK, Jan (ur.), KLOKO\u010cOVNIK, Vesna (ur.). Knjiga povzetkov = Book of abstracts, Peti Slovenski entomolo\u0161ki simpozij z mednarodno udele\u017ebo, Maribor, 21. in 22. september 2018. 1st ed. Maribor: Univerzitetna zalo\u017eba Univerze. 2018, str. 27. http:\/\/press.um.si\/index.php\/ump\/catalog\/book\/329. [COBISS.SI-ID 5014095]<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>V letu 2017 je partner projekta, mag, Seljak, opisal novo vrsto med \u0161kr\u017eati<\/em><\/span><\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">SELJAK G. 2017: <em>Limotettix carniolicus<\/em> sp. nov., a new West-Palaearctic leafhopper species. (Hemiptera, Cicadomorpha, Cicadellidae). Acta Entomologica Slovenica, 25 (1): 65-74.<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Izvajalci projekta prispevali k mednarodnemu popisu \u017eu\u017eelk med katerimi so tudi potencialni in znani prena\u0161alci bakterije Xylella fastidiosa, 2017<br \/>\n<\/em><\/span><\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">Holzinger, W.E., Aukema B., Bieman K.M., Bourgoin T., Burckhardt D., Carapezza A., Cianferoni F., Chen P-P., Faraci F., Goula M., Helden A.J., Hemala V., Huber E., Jerini\u0107-Prodanovi\u0107 D., Kment P., Kunz G., Nickel H., Morkel C., Rabitsch W., Ramsay A.J., Rakauskas R., Roca-Cusachs M., Schlosser L., Seljak G., Serbina L., Soulier-Perkins A., Spodek M. and Friess T. 2017: Hemiptera records from Lake Spechtensee and from Southern Styria (Austria). Entomologica Austriaca, 24: 67\u201382.<\/p>\n<p><span style=\"color: #339966\"><strong>(iii) opraviti popis gostiteljskih rastlin<\/strong><\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"color: #339966\"><strong>(iv) zbrati in dopolnjevati podatke v podporo odlo\u010ditev Slu\u017ebe za varstvo rastlin, med drugim tudi priprava priporo\u010dil za oljkarje in podlag za na\u010drt izrednih ukrepov za primer najdbe <em>X. fastidiosa<\/em><\/strong><\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><span style=\"color: #008000\"><strong>(iv) strokovni in splo\u0161ni javnosti nuditi informacije o boleznih, ki jih povzro\u010da <em>X. fastidiosa<\/em> in o tem, kako se lahko zavarujejo.<\/strong><\/span><\/p>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Prispevek v reviji Oljka<br \/>\n<\/em><\/span><\/p>\n<p>Rezultate projekta smo po zaklju\u010dnem posvetiu povzeli tudi v glasilu Oljka, ki ga izdaja Dru\u0161tvo oljkarjev Slovenske Istre. Prispevek lahko najdete v letniku XXI, januar 2020, na spletni strani dru\u0161tva (<a href=\"https:\/\/www.dosi.si\/glasilo-oljka\" target=\"_blank\">Glasilo Oljka<\/a>).<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Plakat Galerija slik bolezenskih znamenj, ki jih na razli\u010dnih rastlinah povzro\u010da oku\u017eba z bakterijo Xylella fastidiosa, maj 2019<br \/>\n<\/em><\/span><\/p>\n<p>Bakterija <em>Xylella fastidiosa<\/em> \u017eivi v vodovodnih (ksilemskih) ceveh rastlin. Ve\u010dina bolezenskih znamenj je povezanih z namno\u017eevanjem bakterije, ki cevi zama\u0161ijo in v rastlini prekinejo pretok vode. Rastline se lahko zato za\u010dnejo su\u0161iti. Med bolezenskimi znamenji najdemo: o\u017eig in venenje listov, su\u0161enje ter (prezgodnje) odpadanje listja, kloroze ali temne proge vzdol\u017e listnih robov, asimetri\u010dnost listja, nepravilno olesenevanje, zakrnelost, zmanj\u0161an pridelek in velikost plodov, iznaka\u017eenost plodov, odmiranje kro\u0161nje ali kombinacija teh simptomov. Pozor: ker so bolezenska znamenja v najve\u010dji meri posledica pomanjkanja vode, jih na videz ne moremo razikovati od su\u0161enja zaradi fiziolo\u0161kega pomanjkanja vode. Hkrati su\u0161a ne pomeni, da ni tudi bakterije <em>Xylella fastidiosa<\/em>. Veliko rastlin je lahko oku\u017eenih in ne razvijejo bolezenskih znamenj ali se ta razvijejo \u0161ele po nekaj letih oku\u017ebe &#8211; ko vidimo bolezenska znamenja, je lahko za ukrepanje \u017ee prepozno. Zato je za prepoznavanje oku\u017eb s <em>Xylella fastidiosa<\/em> nujno laboratorijsko testiranje.<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Delavnica za preglednike: Prepoznavanje gostiteljskih rastlin bakterije Xylella fastidiosa in njenih \u017eu\u017eel\u010djih prena\u0161alcev, Koper in Strunjan, 30.5.2019<br \/>\n<\/em><\/span><\/p>\n<p>V Sloveniji je najve\u010d vrst rastlin, ki so ob\u010dutljive na oku\u017ebo z bakterijo <em>Xylella fastidiosa<\/em>, na Primorskem in Gori\u0161kem. Na teh obmo\u010djih so tudi najbolj pogoste. Nekatere, kot so oljke, oleandri, vinska trta ipd. poznamo vsi, nekatere pa so manj poznane. Ste vedeli kak\u0161na je okrasna mirtolistna grebenu\u0161a? V Evropi smo mirtolistne grebenu\u0161e oku\u017eene z bakterijo <em>Xylella fastidiosa<\/em> kar nekajkrat prestregli. Na sprehodu po Strunjanu lahko poleg mirtolistne grebenu\u0161e vidite \u0161e \u0161tevilne druge gostiteljske rastline, tudi samonikle npr. ostrolistni belu\u0161 in rumenocveto\u010do \u017euko.<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Rezultate projekta smo predstavili na 14. Slovenskem posvetovanju o varstvu rastlin, Maribor, 5.-6. marec 2019<\/em><\/span><\/p>\n<p>Na posvetu smo partnerji projekta predstavili kar tri prispevke: rezultate spremljanja razvjne dinamike in \u017eivljenjske strategije navadne slinarice (prena\u0161alca bakterije <em>X. fastidiosa<\/em>), rezultate programov preiskva bakterijskega o\u017eiga oljk od 2014 do 2018 (bakterije v Sloveniji ni bila ugotovljena) in optimizacijo laboratorijskega testiranja.<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">SELJAK, Gabrijel, \u017dE\u017dLINA, Ivan, ROT, Mojca, JAN\u010cAR, Matja\u017e, DEVETAK, Marko, DREO, Tanja. Razvojna dinamika in \u017eivljenjske strategije navadne slinarice &#8211; Philaenus spumarius (Hemiptera, Cicadomorpha: Aphrophoridae), naravne prena\u0161alke bakterije\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> v Evropi = Development dynamics and life strategies of meadow spittle bug &#8211; Philaenus spumarius (L.) (Hemiptera, Cicadomorpha: Aphrophoridae), a natural vector of\u00a0<em> Xylella fastidiosa<\/em> in Europe. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvle\u010dki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Dru\u0161tvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 52. [COBISS.SI-ID 5012815]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">JAN\u010cAR, Matja\u017e, DREO, Tanja, PIRC, Manca, ORE\u0160EK, Erika. Programi preiskav bakterijskega o\u017eiga oljk &#8211; <em>Xyllela fastidiosa<\/em> (Wells &amp; Raju) od 2014 do 2018 v Republiki Sloveniji = Surveys on <em>Xyllela fastidiosa<\/em> (Wells &amp; Raju) from 2014 to 2018 in Slovenia. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvle\u010dki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Dru\u0161tvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 53-54. [COBISS.SI-ID 5020239]<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">PIRC, Manca, JAKOMIN, Tja\u0161a, DREO, Tanja. Optimizacija laboratorijskega testiranja gostiteljskih rastlin za dolo\u010danje bakterije\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> = Optimization of laboratory testing of host plants for detection of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em>. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvle\u010dki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Dru\u0161tvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 99. [COBISS.SI-ID 5023055]<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Letni koledar projekta XylVec in Nacionalnega in\u0161tituta za biologijo za leto 2019: le nekatere izmed rastlin, ki jih lahko oku\u017ei bakterija Xylella fastidiosa<br \/>\n<\/em><\/span><\/p>\n<p>Bakterija <em>Xylella fastidiosa<\/em> je izbir\u010dna (kar je prevod latinskega dela njenega imena &#8216;fastidiosa&#8217;) le v smislu izbora tkiv in hranil: \u017eivi v prevodnih ceveh rastlin, pri rastlinah pa ni izbir\u010dna. Oku\u017ei lahko ve\u010d kot 300 vrst med katerimi so drevesa, zelnate rastline, pomembne gojene in samonikle rastline. Nekatere izmed njih smo zbrali v letnem koledarju.<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>&#8216;Gasilski&#8217; koledar na temo bakterije Xylella fastidiosa za leto 2019<\/em><\/span><\/p>\n<p>Pazimo, da ga\u0161enje ne bo potrebno in da vas bo gasilski koledar pogosto spomnil na varovanje na\u0161e kmetijske pridelave in narave. Pa \u0161e lep je, kajne?<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Rezultate projekta XylVec smo predstavljali na ugledni mednarodni konferenci ameri\u0161kega fitopatolo\u0161kega dru\u0161tva (APS), Boston, ZDA, 29.7.-23.8.2018<br \/>\n<\/em><\/span><\/p>\n<p>Poseben iiziv laboratorijskega dolo\u010danja bakterije Xylella fastidiosa je veliko \u0161tevilo gostiteljskih rastlin, ki jih testiramo. Skoraj vsaka od njih ima posebno sestavo, ki lahko vpliva na testiranje, mi pa si seveda \u017eelimo, da je testiranje zanesljivo ne glede na vrsto rastline. V prispevki smo predstavili vplive, ki smo jih opazili in na\u0161e pristope k zanesljivi diagnostiki.<\/p>\n<p style=\"padding-left: 30px\">DREO, Tanja, PIRC, Manca, RAVNIKAR, Maja. Digital PCR reveals different effects of plant matrices on the recovery of\u00a0 <em>Xylella fastidiosa<\/em> DNA. V: Plant health in a global economy, (Phytopathology (Online), ISSN 1943-7684, vol. 108, no. 10S). [S. l.: s. n. 2018]. <a href=\"https:\/\/apsnet.confex.com\/apsnet\/ICPP2018\/meetingapp.cgi\/Paper\/10926\" target=\"_blank\">https:\/\/apsnet.confex.com\/apsnet\/ICPP2018\/meetingapp.cgi\/Paper\/10926<\/a>. [COBISS.SI-ID 4793679]<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Priprava informativne zgibanke s priporo\u010dili za oljkarje, maj 2018<\/em><\/span><\/p>\n<p>V Evropi bakterija <em>Xylella fastidiosa<\/em> najbolj ogro\u017ea oljke, \u0161e posebej na obmo\u010dju Apulije. Kot pri drugih bakterijskih boleznih je najbolj u\u010dinkovita preventiva, saj u\u010dinkovita sredstva za zdravljenje rastlin ne obstajajo. Pred vnosom bolezni se tako najla\u017eje zavarujemo s pazljivo izbiro sadilnega materiala, ki mora biti zdrav in prost <em>Xylella fastidiosa<\/em>. Priporo\u010dila smo povzeli v informativni zgibanki.<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Sodelovali smo na Letnem sre\u010danju Dru\u0161tva oljkarjev Brda in Gori\u0161kega oljkarskega dru\u0161tva, 15.12.2017<br \/>\n<\/em><\/span><\/p>\n<p>Za oljkarje Gori\u0161kih Brd in Vipavske doline smo pripravili predavanje, ki sta vsebovali splo\u0161ne informacije o bakterijskem o\u017eigu, oljk in o bakteriji ter s specifi\u010dnimi poudarki za oljkarje.<\/p>\n<hr \/>\n<p><span style=\"color: #006666\"><em>Posvet o Xylella fastidiosa v okviru projekta XylVec, 4.10.2017<\/em><br \/>\n<\/span><\/p>\n<p>Vljudno vabljeni v <span style=\"text-decoration: underline\">Marezige<\/span>, kjer bo <span style=\"text-decoration: underline\">4. oktobra 2017<\/span> Posvet o bakterijskem \u017eigu oljk (<em>Xylella fastidiosa<\/em>). <span style=\"text-decoration: underline\">Vabljeni gost, dr. Donato Boscia<\/span>, prihaja iz laboratorija Institute for Sustainable Plant Protection, Italija, ki je leta 2013 identificiral bakterijo <em>Xylella fastidiosa<\/em> kot povzro\u010diteljico bakterijskega o\u017eiga oljk v ju\u017eni Italiji. Od takrat je aktivno vklju\u010den v raziskovalno delo povezano s to bakterijo, komuniciranje z javnostjo, pridelovalci in uradnimi slu\u017ebami ter \u0161e posebej v poskuse obvladovanja te nevarne bolezni. Vabljeni k obisku na katerem boste lahko izvedeli tudi kaj lahko sami storite, da nasade obvarujete pred oku\u017ebo in vidite kako oku\u017ebo laboratorijsko dolo\u010damo. <span style=\"text-decoration: underline\">Pri\u010detek sre\u010danja bo ob 9:30<\/span>, predvidoma se bo zaklju\u010dilo ob 13:30. <a href=\"http:\/\/www.nib.si\/aktualno\/novice\/1085-vabilo-na-posvet-marezige-4-oktober\">Vabilo s programom posveta najdete <\/a><a href=\"http:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-content\/uploads\/sites\/12\/2017\/03\/Vabilo_Xylella_MarezigeOct4_0930.pdf\" rel=\"\">tukaj.<\/a><\/p>\n<p>Slikovno predstavitev dr. Boscia si lahko ogledate <a href=\"http:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-content\/uploads\/sites\/12\/2018\/03\/Boscia-Slovenia-final_publicationApproved.pdf\" rel=\"\">tu<\/a>.<\/p>\n<p>O posvetu so mediji poro\u010dali v <a href=\"http:\/\/4d.rtvslo.si\/arhiv\/primorska-kronika\/174494709\" target=\"_blank\">Primorski kroniki TV Koper<\/a> (doseg 45.588), v oddaji Ljudje in zemlja in Dnevniku TV Slovenija 1 (doseg 418.920)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Spletno stran z rezultati prenavljamo, zato popis rezultatov ni popoln. Rezultate projekta smo zbrali v kon\u010dnem eleboratu, ki si ga lahko v obliki pdf prenesete na povezavi. Izbrani rezultati projekta po delovnih sklopih: (i) izbolj\u0161ati pristope laboratorijskega dolo\u010danja bakterije Xylella fastidiosa Validacijske podatke laboratorijskih testov smo v letu 2018 delili v odprtokodni znanosti Z validacijo [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":6,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"page-fullwidth.php","meta":{"jetpack_post_was_ever_published":false,"footnotes":""},"class_list":["post-30","page","type-page","status-publish","hentry"],"jetpack_sharing_enabled":true,"jetpack_shortlink":"https:\/\/wp.me\/P7OqMV-u","jetpack-related-posts":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/30","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30"}],"version-history":[{"count":27,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/30\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":407,"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/30\/revisions\/407"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/projects.nib.si\/xylvecsi\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}