Fitoplazma Grapevine flavescence doree (FD) iz skupine 16SrV, ki povzroča zlato trsno rumenico, je v EU uvrščena med karantenske škodljive organizme. V Sloveniji je prisotna od leta 2005 in je sedaj navzoča v vseh vinorodnih deželah. V zadnjih treh letih je prišlo do večjih izbruhov na območju Ljutomersko ormoških goric, zaradi česar je ogroženo vinogradništvo na tem območju. Fitoplazme iz skupine 16SrV, ki so podobne ali enake fitoplazmi, ki povzroča zlato trsno rumenico, so bile ugotovljene tudi v drugih gostiteljskih rastlinah, kot so navadni srobot (Clematis vitalba), črna jelša (Alnus glutinosa) in veliki pajesen (Ailanthus altissima), nedavno pa tudi v leskah (Corylus avellana). Okužbe s fitoplazmami iz skupine 16SrV so bile v Sloveniji potrjene v propadajočih gojenih leskah, ni pa poznano ali so te fitoplazme v Sloveniji navzoče tudi v samoniklih leskah in ali leske (samonikle in gojene) predstavljajo vir za okužbe trt. Poznavanje možnih rezervoarjev fitoplazme FD v okolici vinogradov je nujno za pravilno načrtovanje omejevanja širjenja te bolezni v prihodnje.

Za pravilno načrtovanje omejevanja širjenja zlate trsne rumenice v vinogradih je nujno tudi poznavanje možnih prenašalcev fitoplazme FD. Ni pomembno le poznavanje prenašalca fitoplazme FD med trtami, pač pa tudi poznavanje žuželčjih prenašalcev, ki lahko fitoplazmo zanesejo iz alternativnih gostiteljev na trto. Med najbolj skrb vzbujajočimi je vzhodnjaški škržatek (Orientus ishidae). V njem je bila potrjena prisotnost fitoplazem 16SrV skupine, vključno z izolati za katere vemo, da jih med trtami lahko raznaša ameriški škržatek. Ni pa še dokazano, da bi vzhodnjaški škržatek lahko prenesel fitoplazmo FD iz leske na trto in niti ne, da jo raznaša med leskami. V kolikor se to potrdi, bo potrebno vpeljati v prakso način, ki bo omogočal obvladovanje populacij teh škržatkov (na primer z insekticidi), za kar pa je potrebno poznavanje njegove bionomije, ki pa še ni dobro raziskana kot tudi najti učinkovita sredstva, ki se bodo smela uporabljati na leskah.

Glavni ukrep, ki se trenutno uporablja za zatiranje širjenja zlate trsne rumenice v vinogradih, je uporaba insekticidov za zatiranje znanega učinkovitega prenašalca fitoplazme FD med trtami (ameriškega škržatka) ter izkoreninjenje in uničevanje obolelih trt. Populacija ameriškega škržatka se v zadnjih letih povečuje tudi zaradi pomanjkanja učinkovitih insekticidov. Zato je vse bolj pomembno natančnejše napovedovanje roka za zatiranje z insekticidi in zgodnje odkrivanje okužb. Ena izmed možnih rešitev zgodnejšega odkrivanja okužb bi bila lahko na osnovi ugotavljanja prisotnosti fitoplazme v preimaginalnih stadijih ameriškega škržatka (v razvojnih stopnjah nimfe L3-L5, ki že lahko prenašajo fitoplazmo FD), kar pa še ne vemo, če je tehnično izvedljivo.

Bolne rastline na razmejenih območjih se iščejo z obsežnimi terenskimi pregledi. Učinkovitost terenskega nadzora je omejena zaradi več dejavnikov, kot so obsežna preiskovalna območja, omejeni človeški viri ter časovne in fiskalne omejitve. Odvisno od površine vinograda, je v vinogradu prisotnih nekaj sto do nekaj tisoč rastlin, ki morajo biti v rastni sezoni večkrat pregledane, kar je dolgotrajno in naporno delo. To bomo poskušali rešiti s hiperspektralnim slikanjem, ki omogoča določanje zdravstvenega stanja rastlin pred razvojem vidnih znakov. Ti sistemi uporabljajo vidni in bližnji infrardeči (400 – 1000 nm) ter kratkovalovni infrardeči (1000 – 2500 nm) svetlobni spekter, s čimer lahko zaznamo spremembe v strukturi in kemiji rastlinskih listov, še preden te spremembe vplivajo na fenologijo rastlin. S kombiniranjem hiperspektralnih podatkov z visoko ločljivostjo s prostorsko natančnimi podatki GNSS sprejemnika lahko razvijemo modele, ki omogočajo natančno določanje zdravstvenega stanja rastlin na večjih površinah. To omogoča pravočasno, ustrezno in prostorsko natančno izvajanje ukrepov za obvladovanje bolezni in lahko prepreči nadaljnje širjenje bolezni v vinogradu.