Inženirski nanomateriali (ENM), vključno z nanocimi, imajo ogromen potencial za ustvarjanje koristnega tehnološkega učinka v številnih družbenih sektorjih. Vendar je ocena njihove varnosti izredno pomembna za varovanje zdravja ljudi in okolja. ENM-ji lahko vstopijo v telo (namerno ali nenamerno) po različnih poteh, pri čemer so vdihavanje, dermalna adsorpcija in zaužitje, najverjetnejši načini nenamerne izpostavljenosti v delovnem ali življenjskem okolju [14]. V zadnjem desetletju so bili potencialni škodljivi učinki ENM obsežno raziskani, vendar v literaturi ni veliko podatkov posebej o oceni varnosti nanocimov, ki na splošno veljajo za biokompatibilne materiale. Kljub temu pa je potrebno sistematično preučevati njihovo toksičnost, zlasti za tiste nanocime, ki se uporabljajo v biomedicini in hrani. Prejšnja poročila so pokazala, da je bilo več nanomizmov uporabljenih za terapevtske študije na živalskih modelih, vendar pa njihov prenos v klinično uporabo ostaja velik izziv. Trenutno je nekaj superparamagnetnih nanodelcev železovega oksida, ki jih je odobrila FDA (ZDA Uprava za hrano in zdravila; iz angl. U.S. Food and Drug Administration), pokazalo peroksidazi podobno aktivnost in se uporabljajo za spodbujanje proliferacije matičnih celic [15]. Vendar je potrebno nujno preveriti varnost obetavnih nanozimov pred klinično uporabo, da bi se izognili morebitnim škodljivim učinkom nanocimov na zdravje človeka.
Proizvodnja v velikem obsegu, izpiranje obogatenih izdelkov, naključna razlitja med industrijsko proizvodnjo in slabo odstranjevanje nastalih odpadkov, lahko povzročijo znatno sproščanje in kopičenje nanocimov v okolju. Zato je zelo pomembno oceniti in opredeliti škodljiv vpliv nanocimov na okolje in organizme. Namreč, nanocimi lahko sčasoma končajo v okolju, kjer se lahko zaradi svoje visoke stabilnosti in katalitične aktivnosti ohranijo dlje časa in vplivajo na organizme, ki živijo v teh okoljih. Zato je potrebna ocena njihovega morebitnega toksičnega vpliva na ne-tarčne organizme, ki je bistvenega pomena za ustrezno oceno tveganja.
This project is financed by the Slovenian Research Agency (ARIS).
Project ID: J1-4395
Duration: 1.10.2022―1.10.2025
