Prispevek v reviji Oljka
Rezultate projekta smo po zaključnem posvetiu povzeli tudi v glasilu Oljka, ki ga izdaja Društvo oljkarjev Slovenske Istre. Prispevek lahko najdete v letniku XXI, januar 2020, na spletni strani društva (Glasilo Oljka).
Posvet ob zaključku projekta: Širjenje bakterijskega ožiga oljk (Xylella fastidiosa) – grožnja za Sredozemlje in širše? Marezige, 26.9.2019
Ob zaključku projekta smo pridobljena nova znanja o bakteriji, gostiteljskih rastlinah in žuželčjih prenašalcih, strnili in predstavili na posvetu, ki ga je obiskalo več kot 200 udeležencev. Poleg rezultatov projekta je mag. Erika Orešek predstavila aktivnosti Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin za preprečevanje vnosa in širjenja bakterije Xylella fastidiosa. Ponovno je bil z nami dr. Donato Boscia iz CNR – Institute for Sustainable Plant Protection, Bari, Italija, eden največjih evropskih strokovnjakov za bakterijski ožig oljk in z nami delil svoje izkušnje ob spremljanju izbruha bolezni v Apuliji, kjer ima tudi njegova družina nasade oljk.
Plakat Galerija slik bolezenskih znamenj, ki jih na različnih rastlinah povzroča okužba z bakterijo Xylella fastidiosa, maj 2019
Bakterija Xylella fastidiosa živi v vodovodnih (ksilemskih) ceveh rastlin. Večina bolezenskih znamenj je povezanih z namnoževanjem bakterije, ki cevi zamašijo in v rastlini prekinejo pretok vode. Rastline se lahko zato začnejo sušiti. Med bolezenskimi znamenji najdemo: ožig in venenje listov, sušenje ter (prezgodnje) odpadanje listja, kloroze ali temne proge vzdolž listnih robov, asimetričnost listja, nepravilno olesenevanje, zakrnelost, zmanjšan pridelek in velikost plodov, iznakaženost plodov, odmiranje krošnje ali kombinacija teh simptomov. Pozor: ker so bolezenska znamenja v največji meri posledica pomanjkanja vode, jih na videz ne moremo razikovati od sušenja zaradi fiziološkega pomanjkanja vode. Hkrati suša ne pomeni, da ni tudi bakterije Xylella fastidiosa. Veliko rastlin je lahko okuženih in ne razvijejo bolezenskih znamenj ali se ta razvijejo šele po nekaj letih okužbe – ko vidimo bolezenska znamenja, je lahko za ukrepanje že prepozno. Zato je za prepoznavanje okužb s Xylella fastidiosa nujno laboratorijsko testiranje.
Delavnica za preglednike: Prepoznavanje gostiteljskih rastlin bakterije Xylella fastidiosa in njenih žuželčjih prenašalcev, Koper in Strunjan, 30.5.2019
V Sloveniji je največ vrst rastlin, ki so občutljive na okužbo z bakterijo Xylella fastidiosa, na Primorskem in Goriškem. Na teh območjih so tudi najbolj pogoste. Nekatere, kot so oljke, oleandri, vinska trta ipd. poznamo vsi, nekatere pa so manj poznane. Ste vedeli kakšna je okrasna mirtolistna grebenuša? V Evropi smo mirtolistne grebenuše okužene z bakterijo Xylella fastidiosa kar nekajkrat prestregli. Na sprehodu po Strunjanu lahko poleg mirtolistne grebenuše vidite še številne druge gostiteljske rastline, tudi samonikle npr. ostrolistni beluš in rumenocvetočo žuko.
Gostiteljske rastline v čakajo na prepoznavo
Mirtolistna grebenuša v cvetju
Hitro testiranje s testom LAMP tudi v dežju
Rezultate projekta smo predstavili na 14. Slovenskem posvetovanju o varstvu rastlin, Maribor, 5.-6. marec 2019
Na posvetu smo partnerji projekta predstavili kar tri prispevke: rezultate spremljanja razvjne dinamike in življenjske strategije navadne slinarice (prenašalca bakterije X. fastidiosa), rezultate programov preiskva bakterijskega ožiga oljk od 2014 do 2018 (bakterije v Sloveniji ni bila ugotovljena) in optimizacijo laboratorijskega testiranja.
SELJAK, Gabrijel, ŽEŽLINA, Ivan, ROT, Mojca, JANČAR, Matjaž, DEVETAK, Marko, DREO, Tanja. Razvojna dinamika in življenjske strategije navadne slinarice – Philaenus spumarius (Hemiptera, Cicadomorpha: Aphrophoridae), naravne prenašalke bakterije Xylella fastidiosa v Evropi = Development dynamics and life strategies of meadow spittle bug – Philaenus spumarius (L.) (Hemiptera, Cicadomorpha: Aphrophoridae), a natural vector of Xylella fastidiosa in Europe. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvlečki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 52. [COBISS.SI-ID 5012815]
JANČAR, Matjaž, DREO, Tanja, PIRC, Manca, OREŠEK, Erika. Programi preiskav bakterijskega ožiga oljk – Xyllela fastidiosa (Wells & Raju) od 2014 do 2018 v Republiki Sloveniji = Surveys on Xyllela fastidiosa (Wells & Raju) from 2014 to 2018 in Slovenia. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvlečki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 53-54. [COBISS.SI-ID 5020239]
PIRC, Manca, JAKOMIN, Tjaša, DREO, Tanja. Optimizacija laboratorijskega testiranja gostiteljskih rastlin za določanje bakterije Xylella fastidiosa = Optimization of laboratory testing of host plants for detection of Xylella fastidiosa. V: TRDAN, Stanislav (ur.). Izvlečki referatov = Abstract volume, 14. Slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, Maribor, 5.- 6. marec 2019 = 14th Slovenian conference on plant protection, Maribor, Slovenija, March 5th-6th, 2019. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije: = Plant Protection Society of Slovenia. 2019, str. 99. [COBISS.SI-ID 5023055]
Letni koledar projekta XylVec in Nacionalnega inštituta za biologijo za leto 2019: le nekatere izmed rastlin, ki jih lahko okuži bakterija Xylella fastidiosa
Bakterija Xylella fastidiosa je izbirčna (kar je prevod latinskega dela njenega imena ‘fastidiosa’) le v smislu izbora tkiv in hranil: živi v prevodnih ceveh rastlin, pri rastlinah pa ni izbirčna. Okuži lahko več kot 300 vrst med katerimi so drevesa, zelnate rastline, pomembne gojene in samonikle rastline. Nekatere izmed njih smo zbrali v letnem koledarju.
‘Gasilski’ koledar na temo bakterije Xylella fastidiosa za leto 2019
Pazimo, da gašenje ne bo potrebno in da vas bo gasilski koledar pogosto spomnil na varovanje naše kmetijske pridelave in narave. Pa še lep je, kajne?
Validacijske podatke laboratorijskih testov smo v letu 2018 delili v odprtokodni znanosti
Z validacijo testov preverjamo in dokazujemo zanesljivost in ustreznost laboratorijskih testov za uporabljen namen. Analize izvedene v okviru projekta XylVec so prispevale k validaciji visokotehnoloških testov PCR v realnem času. Rezultate smo deleli v bazi validacijskih podatkov evropske regionalne organizacije za varstvo rastlin, EPPO.
DREO, Tanja. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Francis et al., 2006, EJPP 115, 203-213 : review of existing validation data, modification of test and in silico analysis. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=173PM213Z44273F919E86FA0D2B89A07C127B8705. [COBISS.SI-ID 4850767]
DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Harper et al., 2010, erratum 2013 : analytical sensitivity – standard curves. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=174PM218ZFA3372981BCAD2FE4F774E773BA070A8. [COBISS.SI-ID 4851791]
DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Harper et al., 2010, erratum 2013 : diagnostic specificity and sensitivity determined in spiked samples (PKIe). [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=174PM219ZB3FAFDED84482F1DBCDF02B140E0A2A1. [COBISS.SI-ID 4852047]
DREO, Tanja. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Harper et al., 2010, erratum 2013 : literature review and modification of test. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=174PM217Z4A3B6D8AA5A027519BABAA0520B894BA. [COBISS.SI-ID 4851535]
DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al. (2002), Francis et al. (2006), Harper et al., 2010, erratum 2013 : analytical specificity. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM212Z900EA4ECD9CFBCEA75B941FC79A40BD7. [COBISS.SI-ID 4850511]
DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : analytical sensitivity – standard curves. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM211ZCE3942EED3F42728F1509C41FF7B267E. [COBISS.SI-ID 4850255]
DREO, Tanja, PIRC, Manca. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : diagnostic specificity and sensitivity determined in spiked samples (PKIe). [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM210ZD0DC5A3401DD61A0E98E98230266E8F8. [COBISS.SI-ID 4849999]
DREO, Tanja. qPCR for detection of Xylella fastidiosa based on Schaad et al., Phytopathology, 2002, 92 (7): 721-728 : review of existing validation data, modification of test and in silico analysis. [S. l.: s. n.], 2018. http://dc.eppo.int/dwvalidationfile.php5?file=172PM209ZF9DF06C5424BC6DDE184FDF2AC23FE9F. [COBISS.SI-ID 4849743]
Na petem Slovenskem entomološkem simpoziju z mednarodno udeležbo (Maribor, 21.-22. september, 2018) smo predstavili ugotovitve o bionomiji navadne slinarice, prenašalca bakterijskega ožiga oljk v Evropi
Bionomija žuželčjih prenašalcev bolezni je posebej pomembna, ker nam njeno poznavanje omogoča izbiro ustreznih ukrepov obvladovanja bolezni in ustreznega časa zanje. Navadna slinarica je v Evropi in tudi Sloveniji splošno razširjena in največkrat neškodljiva žuželka. Zimo preživo kot jajčece iz katerega se spomladi izležejo ličinke, ki se hranijo na različnih zelnatih rastlinah in se ob tem obdajo s pljunki, ki so na naših travnikih najbolj pogosti aprila in maja – ti jim služijo za ohranjenje vlage in zaščito. Po večkratni levitvi so odrasle slinarice tiste, ki se lahko okužijo z bakterijo Xylella fastidiosa; enkrat okužene, so kužne celo življenje in bakterijo lahko ob hranjenju širijo na zdrave rastline. Ob padanju temperatur v jeseni se število navadnih slinaric zniža, posamezne osebke pa smo zasledili vse do novembra in do nadmorske višine 800 metrov.
SELJAK, Gabrijel, ŽEŽLINA, Ivan, ROT, Mojca, JANČAR, Matjaž, DEVETAK, Marko, DREO, Tanja. Bionomija navadne slinarice – Philaenus spumarius (Linnaeus, 1758) (Hemiptera, Cicadomorpha, Aphrophoridae) in gostiteljske preference njenih mladostnih stadijev = Bionomics of the meadow spittlebug – Philaenus spumarius (Linnaeus, 1758) (Hemiptera, Cicadomorpha, Aphrophoridae) and host preferences of its immatures. V: PODLESNIK, Jan (ur.), KLOKOČOVNIK, Vesna (ur.). Knjiga povzetkov = Book of abstracts, Pet
i Slovenski entomološki simpozij z mednarodno udeležbo, Maribor, 21. in 22. september 2018. 1st ed. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. 2018, str. 27. http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/329. [COBISS.SI-ID 5014095]
Rezultate projekta XylVec smo predstavljali na ugledni mednarodni konferenci ameriškega fitopatološkega društva (APS), Boston, ZDA, 29.7.-23.8.2018
Poseben iiziv laboratorijskega določanja bakterije Xylella fastidiosa je veliko število gostiteljskih rastlin, ki jih testiramo. Skoraj vsaka od njih ima posebno sestavo, ki lahko vpliva na testiranje, mi pa si seveda želimo, da je testiranje zanesljivo ne glede na vrsto rastline. V prispevki smo predstavili vplive, ki smo jih opazili in naše pristope k zanesljivi diagnostiki.
DREO, Tanja, PIRC, Manca, RAVNIKAR, Maja. Digital PCR reveals different effects of plant matrices on the recovery of Xylella fastidiosa DNA. V: Plant health in a global economy, (Phytopathology (Online), ISSN 1943-7684, vol. 108, no. 10S). [S. l.: s. n. 2018]. https://apsnet.confex.com/apsnet/ICPP2018/meetingapp.cgi/Paper/10926. [COBISS.SI-ID 4793679]
Sodelovali smo na dnevu očarljivih rastlin 2018
Na stojnici ob Dnevu očarljivih rastlin smo mlajšim in starejšim otrokom predstavili kako ob okužbi z bakterijo Xylella fastidiosa zbolijo rastline in kakšno vlogo pri tem igrajo navadne slinarice.
Predstavljanje hitrega in za teren primernega testiranja rastlin na bakterijo Xylella fastidios na Dnevu odprtih vrat Drevesnice Bilje
Češnje so le ena od rastli, ki jih lahko okužijo in uničijo bakterije Xylella fastidiosa. Na dnevu odprtih vrat smo pridelovalce in pokuševalce češenj seznanili s tveganjem, ki ga predstavlja Xylella fastidiosa in jim prikazali uporabo testa LAMP – izotermalnega testa, ki ga lahko s priročnim inštrumentom hitro in učinkovito izvedemo tudi na terenu.
Fotograf: Barbara Ambrožič Turk.
Priprava informativne zgibanke s priporočili za oljkarje, maj 2018
V Evropi bakterija Xylella fastidiosa najbolj ogroža oljke, še posebej na območju Apulije. Kot pri drugih bakterijskih boleznih je najbolj učinkovita preventiva, saj učinkovita sredstva za zdravljenje rastlin ne obstajajo. Pred vnosom bolezni se tako najlažje zavarujemo s pazljivo izbiro sadilnega materiala, ki mora biti zdrav in prost Xylella fastidiosa. Priporočila smo povzeli v priročni zgibanki..
Posvet Samo povezani lahko uspemo, 19. januar 2018
Partnerji projekta smo s predavanjem sodelovali na 8. strokovnem posvetu pridelovalcev okrasnih rastlin Slovenije. Registriranim uporabnikom je predavanje dostopno na internetni strani društva (http://www.zpors.si/vsebine-posveta-2018.html).
V letu 2017 je partner projekta, mag, Seljak, opisal novo vrsto med škržati
SELJAK G. 2017: Limotettix carniolicus sp. nov., a new West-Palaearctic leafhopper species. (Hemiptera, Cicadomorpha, Cicadellidae). Acta Entomologica Slovenica, 25 (1): 65-74.
V letu 2017 smo z vsebinami projekta redno informirali pridelovalce
JANČAR, Matjaž. Varstvo oljčnikov pred boleznimi in škodljivci – Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 30. januar 2017, Bukovica.
JANČAR, Matjaž. Varstvo oljčnikov pred boleznimi in škodljivci – Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 6 februar 2017, Dobrovo, Klet Goriška Brda.
JANČAR, Matjaž. Varstvo vinske trte – Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 14. februar 2017, Pobegi.
JANČAR, Matjaž. Varstvo vinske trte – Predstavitev dejavnosti na projektu XylVec, 27. februar 2017, Dutovlje.
Bakterijski ožig oljk smo predstavljali na letnem srečanju Društva oljkarjev Brda in Goriškega oljkarskega društva, 15.12.2017
SELJAK, Gabrijel. Bakterijski ožig oljk in Xylella fastidiosa, aktualno stanje, nova spoznanja: Letno srečanje Društva oljkarjev Brda in Goriškega oljkarskega društva, 15.12.2017, Dobrovo.
Izvajalci projekta prispevali k mednarodnemu popisu žuželk med katerimi so tudi potencialni in znani prenašalci bakterije Xylella fastidiosa, 2017
Holzinger, W.E., Aukema B., Bieman K.M., Bourgoin T., Burckhardt D., Carapezza A., Cianferoni F., Chen P-P., Faraci F., Goula M., Helden A.J., Hemala V., Huber E., Jerinić-Prodanović D., Kment P., Kunz G., Nickel H., Morkel C., Rabitsch W., Ramsay A.J., Rakauskas R., Roca-Cusachs M., Schlosser L., Seljak G., Serbina L., Soulier-Perkins A., Spodek M. and Friess T. 2017: Hemiptera records from Lake Spechtensee and from Southern Styria (Austria). Entomologica Austriaca, 24: 67–82.
Uporabo kontrol za zanesljive teste določanja Xylella fastidiosa smo predstavili na mednarodni konferenci EFSA, 13.-15. november 2017
DREO, Tanja, PIRC, Manca, RAVNIKAR, Maja. Internal controls and digital PCR supporting reliable detection of X. fastidiosa. V: Finding answers to a global problem : book of abstracts, European Conference on Xylella, Palma de Mallorca, 13-15 November 2017. [S. l.: s. n. 2017], str. 60-61. https://efsa.eventscase.com/EN/xylella_conference_2017/Programme. [COBISS.SI-ID 4546895]
Sodelovali smo na Letnem srečanju Društva oljkarjev Brda in Goriškega oljkarskega društva, 15.12.2017
Za oljkarje Goriških Brd in Vipavske doline smo pripravili predavanje, ki sta vsebovali splošne informacije o bakterijskem ožigu, oljk in o bakteriji ter s specifičnimi poudarki za oljkarje.
Posvet o Xylella fastidiosa v okviru projekta XylVec, 4.10.2017
Vljudno vabljeni v Marezige, kjer bo 4. oktobra 2017 Posvet o bakterijskem žigu oljk (Xylella fastidiosa). Vabljeni gost, dr. Donato Boscia, prihaja iz laboratorija Institute for Sustainable Plant Protection, Italija, ki je leta 2013 identificiral bakterijo Xylella fastidiosa kot povzročiteljico bakterijskega ožiga oljk v južni Italiji. Od takrat je aktivno vključen v raziskovalno delo povezano s to bakterijo, komuniciranje z javnostjo, pridelovalci in uradnimi službami ter še posebej v poskuse obvladovanja te nevarne bolezni. Vabljeni k obisku na katerem boste lahko izvedeli tudi kaj lahko sami storite, da nasade obvarujete pred okužbo in vidite kako okužbo laboratorijsko določamo. Pričetek srečanja bo ob 9:30, predvidoma se bo zaključilo ob 13:30. Vabilo s programom posveta najdete tukaj.
Slikovno predstavitev dr. Boscia si lahko ogledate tu.
O posvetu so mediji poročali v Primorski kroniki TV Koper (doseg 45.588), v oddaji Ljudje in zemlja in Dnevniku TV Slovenija 1 (doseg 418.920).
Dan očarljivih rastlin 2017
Rastline so nas ponovno očarale. Dogodek na katerem smo spoznavali eksotično poimenovano bakterijo Xylella fastidiosa in žuželko navadno slinarico (Philaenus spumarius) in kako sta povezana z rastlinami, je potekal 19. maja v Ljubljani.
Sodelovali smo na 1. Mednarodnem viti-eno dnevu, 23.5.2017
DREO, Tanja. Xylella fastidiosa: stare in nove bakterijske bolezni vinske trte = Xylella fastidiosa: old and new bacterial diseases of grapevine. V: ŠUKLJE, Katja (ur.). 1. Mednarodni viti-eno dan Univerze v Novi Gorici – IVED [tudi] Slovensko-francoski enološki dan, Vipava, 23. maj 2017. Nova Gorica: Univerza. 2017, str. [11-12]. [COBISS.SI-ID 4336719].
Projekt XylVec smo predstavili na 13. Slovenskem posvetovanju o varstvu rastlin, 7.-8.3.2017
Na dogodku, ki se ga redno udeležuje več kot 100 strokovnjakov s področja kmetijstva in varstva rastlin, smo predstavili bolezni, ki jih povzroča Xylella fastidiosa, kaj vemo o njenem pojavljanju v Evropi in kaj lahko storimo. Srečanje je bilo 7.-8. marca 2017 v Rimskih Toplicah. Knjiga povzetkov je na voljo tukaj, celotni prispevek bo objavljen v zborniku predavanj.